Hidravlika je veja znanosti, ki se ukvarja s praktično uporabo tekočin, predvsem tistih, ki so v gibanju. Hidravlika obravnava pretok tekočin v hidravličnih ceveh (visokotlačnih ceveh), rekah in kanalih ter njihovo zadrževanje z jezovi in rezervoarji. Nekatera načela hidravlike veljajo tudi za pline, običajno v primerih, ko so razlike v gostoti razmeroma majhne. Zaradi univerzalne uporabnosti se je posledično obseg hidravlike razširil tudi na mehanske naprave, kot so ventilatorji in plinske turbine ter na pnevmatske hidravlične priključke.
Več informacij najdete na spletni strani HIDRA.
Tekočine v gibanju ali pod pritiskom so človeku koristile več stoletij še preden sta francoski znanstvenik-filozof Blaise Pascal in švicarski fizik Daniel Bernoulli oblikovala zakone, na katerih danes temelji sodobna tehnologija hidravlične energije. Pascalov zakon, formuliran okoli leta 1650, pravi, da se tlak v tekočini prenaša enako v vseh smereh; to pomeni, da ko bo voda napolnjena v zaprti posodi, se bo pritisk na kateri koli točki prenesel na vse strani posode. V hidravlični stiskalnici se Pascalov zakon uporablja za povečanje veljavnosti; majhna sila, ki se uporablja na majhnem