Tonerji so barvila za postopke elektrostatičnega tiskanja. Večinoma se uporabljajo v fotokopirnih strojih in laserskih tiskalnikih, ki proizvajajo natisnjeno sliko na substratu, večinoma na papirju.
1. Lastnosti in sestava tonerja
Toner je zelo fin prah s 5 do 30 μm delcev. Zaradi zelo majhne velikosti delcev je prašek tekoč in se obnaša podobno kot tekočina. Sestavljen je iz sintetične smole, pigmentov, magnetnih kovinskih oksidov in pomožnih snovi.
Zahteve oziroma standardi glede tonerjev so zelo visoki: na eni strani mora izpolnjevati zahteve glede rezultata tiskanja – vključno z globokimi črnili in najboljšo možno stopnjo brez umazanosti. Na drugi strani pa mora toner držati na čim večih materialih, vendar ne v napravi (pritrdilni valji). Poleg tega mora ustrezati tehničnim zahtevam naprave, ne sme priti na vlago, njegova konsistenca pa mora ostati nespremenjena, vse dokler se ne uporablja.
Ena od najpomembnejših lastnosti tonerja je pokritost tonerja. To označuje, koliko strani lahko natisnete z delci v tonerju, preden je vložek treba zamenjati. Podatki proizvajalca pa temeljijo na različnih modelih izračuna kakor tudi standardnih modelih: pogosto je pokritost določena s 5-odstotno pokritostjo (tj. Domneva, da je ena stran natisnjena s približno 5% tonerja). Ta odstotek približno ustreza klasičnemu standardnem modelu. Druga možnost je, da proizvajalci uporabljajo model DIN 10561. V skladu s tem računskim modelom se poraba tonerja določi na podlagi približno 2,8-odstotnega pokritja, pri čemer je lahko določeno število natisnjenih strani znatno višje. Proizvajalčeve specifikacije so večinoma izdelane v skladu s standardom ISO 19752. Spet je predvidena 5-odstotna pokritost, vendar proizvajalci opravljajo testirano porabo tonerja v treh različnih testnih centrih. Specifikacije proizvajalca nato ustrezajo srednjemu obsegu teh treh neodvisnih preiskusih.
2. Vrste tonerjev
Enkomponentni toner
V enokomponentnem tonerju so dodani magnetni dodatki, ki so potrebni, za izdelavo tako imenovane krtače za toner. Delci se poravnajo z magnetnim poljem stacionarnega magnetnega jedra tako imenovanega razvijalskega valja in so zaradi trenja rotirajočega valja statično negativno nabiti. Ta “krtačica” dotakne boben fotokonduktorja, tako da se delci tonerja med postopkom kopiranja premikajo na boben fotokonduktorja. Prednost enostavnega vzdrževanja (zamenjava ene kartuše) se tako izravna z višjo ceno tonerja. Enokomponentni toner je običajno črne barve.
Dvokomponentni toner
V barvnih tonerjih sta potrebni dve komponenti. Razvijalec in barvilo, ki sta hranjena ločeno, da se izognemo barvnim popačenjem. Dvokomponentni toner se večinoma uporablja v barvnih kopirnih strojih in digitalnih tiskarskih strojih. Razvijalci ponavadi uporabljajo najboljše delce železa, ki se pri tem procesu ne uporabljajo na papirju, zato jih ne porabimo. Razvijalec zapolni niti posebej, še pred zamenjavo razvojne enote, ki je vključena v nove sisteme, tako da je treba samo obarvati toner na dodani kartuši. Pri majhnih sistemih, kot so laserski tiskalniki, je potrebno razvijalec zamenjati, kadar se zamenja kartuša. Razmerje mešanja sestavnih delov je treba izmeriti, ker previsoka vsebnost razvijalca lahko poškoduje površino fotokondukcijskega bobna med tiskanjem. Sodobni sistemi samodejno izvedejo kalibracijo.
Tekoči prenos oziroma “tekoči toner”, vsebuje dejansko barvilo v obliki dispergiranih delcev (pigmentov), ki imajo velikost manj kot 1 mikron. Izpostavljeni boben se vrti v tekočini za prenos, pri čemer se delci tonerja primejo. Prenosne tekočine ne zahtevajo fiksiranja, majhna velikost delcev pa omogoča večjo kakovost tiskanja.
3. Obdelava tonerja
Ker je toner fiksiran na papir s toploto, se ga je s toploto mogoče ponovno rešiti. To lastost tonerja se izkorišča v tako imenovani metodi prenosa. Tako se običajno tiska na posebnih diapozitivih ali papirjih, na katerih toner ne drži preveč tesno. Po tiskanju lahko slika dobi podporo s pomočjo železa ali laminatorja za tiskanje naprimer na majicah, kovinskih ploščah (kot signalizacija) ali celo z bakrom, ki se prenaša s pomočjo platiranih plošč.
4. Ravnanje in čistoča
Toner ima močan učinek umazanije, zato se večinoma prodaja v obliki enokomponentnega tonerja v zaprtih enotah (kartuša s tonerjem). Za čiščenje laserskih tiskalnikov, kopirnih strojev in tako dalje, uporabljajo ponavadi posebno vakumsko barvilo, ki lahko odstran fine delce tonerja in filtracijska sredstva z elektrostatičnim nabojem (in s tem ne pride do nobena poškodbe na opremi, kadar jo je treba očistiti).
5. Okoljski vidiki
Toner ni neškodljiva snov, razen če je bila kondenzirana na papirju. Poleg tega je med odkritimi spojinami ugotovljeno, da imajo povečane ravni dibutilina, ki ima podoben ućinek hormonskemu učinku na ljudi in živali. Toksični tributilin (TBT) je pravtako bil odkrit v sledovih. Zlasti sta bila, le dva tiskalnika preučena podrobneje in med gledanjem sta tiskalnika opravila dobro, bila sta testirana za posebno škodljive izpuste visokih emisij v ozon.
6. Nevarnosti za ljudi
Toner je v bistvu droben prah in je znan kot škodljiv za vaše zdravje. Meritve emisij tonerja v prahu iz laserskih tiskalnikov in fotokopirnih strojev so v inštitutu za varstvo pri delu in socialnem zavarovanju nesreč pokazale, da so vrednosti koncentracije celo v neugodnih pogojih, precej pod mejno vrednostjo škodljivosti prahu (delček) 3 mg / m³. Vendar pa ni priporočljivo biti preveč nepreviden pri rokovanju z barvilom, saj so fini delci, ki sestavljajo toner, tako majhni, da lahko prosto prehajajo skozi filter in zaščitna funkcija pljuč je samo delna in zato prihajajo v telo. Tudi filtri sesalnih naprav ne morejo zadržati drobnih delcev. Sesalniki porazdelijo delce tonerja v zrak ali v prostor.
7. Odstranjevanje in recikliranje tonerjev
Zakon o odpadkih zahteva okolju varno odstranjevanje. Poleg tega morajo proizvajalci brezplačno odstraniti prazne kartuše za tonerje. To lahko storite pri prodajalcu ali ga sami vrnete proizvajalcu. Obstaja tudi možnost ponovnega polnjenja tonerjev s tonerjem za ponovno polnjenje, tako, da se popolnoma izognete odstranjevanju. Obstaja več družb, ki so specializirane na tem področju in pri njih lahko kupite prazne kartuše po cenah od 10 centov do 5 evrov po kosu, možen je nakup po polnjenju kartuše, zamenjava izrabljenih delov, obnovitev in testiranje. To velja za ekološko in gospodarsko smiselno, saj so kartuše s tonerjem v večini izdelane iz več različnih materialov. V skladu s tem pa praviloma napolnjena ali obnovljena kartuša običajno stane veliko manj kot nova kartuša.
Več info na: Kartuše in tonerji
Kakovost napolnjenih tonerjev, ki jih prodaja tretja stranka, se lahko zelo razlikuje. Okoljevarstveni odtis tonerja je trajen, bodisi v kartuši ali pa se prodaja samostojno. Vendar pa se okoljski odtis kartuše ki je obnovljena ali ponovno napolnjena znatno zniža, saj je ni treba ponovno izdelati in dati na tržišče, ter posledično na koncu odpisati kot odpad.